ZANIMIVI PRISPEVKI

Avtor: Mateja A. Leskovar, gradbeni biolog; vir fotografij: zdrava hiša

Gradbena biologija – alternativni pogled na gradnjo in bivanje

Zgodovina gradbene biologije
V 70ih letih prejšnjega stoletja so svet pretresale prve energetske krize. Večdesetletna uporaba izdelkov petrokemične industrije je pričela kazati svoje stranske učinke v obliki različnih bolezni. Pojavi se izraz »sindroma bolnih hiš«. Osveščenci niso ostali neprizadeti. Pod strokovnim vodstvom nemškega profesorja dr. Antona Schneiderja se je izoblikovala veda o celovitosti bivanja, ki tokrat ničesar ni želela prepustiti naključju oziroma agresivni propagandi kapitala.
Pod odhodu z univerze je prof.dr. Schneider na Bavarskem ustanovil Inštitut za gradbeno biologijo ter v njegovem okviru pričel s poučevanjem prvih gradbenih biologov. Študij na daljavo z nekaj praktično obarvanimi obveznimi srečanji je do danes oblikoval že na tisoče ljudi s tem poklicem, ki danes delujejo kot svetovalci za zdrav način gradnje, eksperti za meritve škodljivih snovi in sevanj v prostorih, projektanti in zdravitelji.

Celovita obravnava gradnje in bivanja
Gradbena biologija za razliko od ozko usmerjenega konvencionalnega načina obravnavanja gradnje objektov zajema vso paleto dejavnikov, ki vplivajo na kakovost bivanja človeka. Poleg gradbeno fizikalnih oziroma psiholoških lastnosti gradiv ter ekološke učinkovitosti ekološke hišne tehnike upošteva tudi z naravne vplive okolja ter sociologijo človekovega bivanja. Medsebojno dopolnjevanje vseh naštetih dejavnikov namreč objekt spremni v subjekt, ki živi aktivno življenje s človekom in okoljem.

S 25 pravili za celovito kakovost bivanja so definirana osnovna izhodišča za načrtovanje zdravih prebivališč oziroma delovnih okolij:

1. gradbena parcela brez motenj geološkega izvora
2. gradnja onstran industrijskih centrov in glavnih prometnih povezav
3. decentralno in sproščeno koncipirana naselja z maksimalno ozelenitvijo
4. individualno, z naravo povezano, človeku dostojno in družini prijazno bivanje
5. naravna in nepotvorjena gradiva
6. difuzijsko odprti prostori
7. naravno reguliranje vlage v prostorih
8. filtriranje in nevtraliziranje škodljivih snovi v zraku
9. uravnoteženost toplotne akumulacije in toplotne izolativnosti
10. optimalne temperature površin in zraka
11. ogrevanje preko sevanja površin ter maksimalna izraba sončnega sevanja
12. nizka vlaga novogradenj oziroma njeno hitro sušenje
13. prijetne vonjave oziroma prostori brez oddajanja strupenih snovi
14. naravna luč oziroma svetlobne in barvne razmere
15. zaščita ljudi pred hrupom in vibracijami
16. uporaba neradioaktivnih gradiv
17. ohranitev naravnega električnega polja zraka
18. nespreminjanje naravnega magnetnega polja
19. prostori brez tehničnih elektro-magnetnih polj
20. minimalno spreminjanje za življenje pomembnega kozmičnega sevanja
21. uporaba ergonomije pri oblikovanju in ureditvah prostorov
22. upoštevanje harmonije proporcev in oblik
23. brez ustvarjanja okoljskih problemov in visoke porabe energije
24. brez vspodbujanja izrabe omejenih oziroma s tveganjem povezanih naravnih virov
25. brez ekosocialnih posledic zaradi škodljivih stranskih učinkov vseh vrst

Delo gradbenega biologa v praksi
Gradbeni biolog pravilom svetuje zainteresiranim pri izbiri gradiv in hišne tehnike za novogradnjo ali prenovo. Lahko pa tudi deluje kot sodelavec arhitektom pri projektiranju oziroma kot strokovno vodstvo izvajanja del na posameznem gradbišču.
Ker inštitut za gradbeno biologijo v Sloveniji še ni ustanovljen, delujoči gradbeni biologi skrbimo tudi za splošno promocijo zdravega načina bivanja in ekološke gradnje ter občasno prirejamo izobraževalne delavnice oziroma predavanja za različne skupine zainteresiranih (projektanti, izvajalci, naročniki).

Naravni gradbeni materiali – možnosti snovanja naravnega okolja doma

Nekoč in danes
Zgodovina gradnje človekovih prebivališč je prava zakladnica idej za uporabo naravnih gradbenih materialov, ki jih je resnično potrdil zob časa. V slovenskem prostoru smo dolga stoletja živeli z lesom, ilovico, apnom in naravnimi vlakni. Sodobna tehnologija je znanje naših prednikov potisnila na rob in mu pripisala standard revnih. V resnici pa je šlo za izjemno dragoceno iznajdljivost ter naravno inteligenco naših prednikov, ki so še nemoteno živeli in ustvarjali z okoljem. Dokazovanje premoči tehnološke revolucije nad zakoni narave in strahovi pred minljivostjo človeškega življenja so med nas zasejali potrebo po postavljanju večnih spomenikov našim zanamcem in za trenutek smo pozabili na kakovost bivanja in osebni izraz, ki ga omogočajo naravna gradiva. Danes si zatorej gradbena biologija prizadeva izkušnje naših prednikov osmisliti na sodobnim zahtevam prilagojen način in ustvariti sintezo tradicije in sodobnosti – za človeka.

Lesene konstrukcije in obloge
Navdušujoča je predvsem vsestranskost uporabe lesa za gradnjo. Ekološko najmanj sporen obnoviljivi vir gradbenega materiala je obenem zaradi svojih statičnih lastnosti konstrukcijsko nepogrešljiv material za zdravo gradnjo. Še posebno v potresno ogroženih območjih.
Strah pred njegovo minljivostjo (gorljivost, razkroj) je nepotreben, če njegova vgradnja konstrukcijsko pravilna oziroma če ga kombiniramo z gradivi, ki na naraven način regulirajo stopnjo njegove vlažnosti na zanj pravilni vrednosti. Petrokemična industrija nam je vcepila potrebo po neprestani zaščiti tega nebogljenčka. Na ta način iz žlahtnega naravnega gradiva ustvarimo za okolje sporen odpadek.
Učinkovitost macesnove fasadne obloge je v zadnjem času postala takorekoč pregovorna. Pri tem velja opozoriti, da je lahko tudi druga vrsta iglastega lesa z ustrezno gostoto ter vsebnostjo smol adekvatno nadomestilo. Takšne in drugačne modne muhe namreč rade poskrbijo za divjo sečnjo ene ali druge vrste lesa. To se trenutno dogaja v primeru sibirskega macesna. Žalostno je, kako malo Slovenci poznamo in uporabljamo široko paleto listavih vrst lesa. Med njimi nekaj izjemno odpornih na zunanje razmere (kostanj, hrast), nekaj izjemno trdnih (javor, breza, gaber) in v prečudovitih barvnih tonih (bukev, jesen, jelša, brest, oreh, oljka in sadno drevje). Nepogrešljivi za izdelavo pohištva in talnih oblog.

Les, ki ustvari duši in telesu prijazen dom.

Ekologija naravnih izolacij
Uporaba naravnih vlaken v namene izolacije objektov je izjemno ekološka odločitev predvsem pri industrijskih rastlinah kot sta konoplja in lan, saj sta le-ti tudi sicer vsestransko uporabni (olje, predivo). Za izolacijo se uporabi tisti del vlaken, ki neuporaben za kaj drugega. Iz tega vidika je za izolacijo zanimiv »odpadek« tudi žitna slama, še posebno če izvira iz biološke pridelave, ki še poveča njihovo obstojnost na vlago oziroma protipožarno odpornost.
Tako kot za les tudi za naravna vlakna velja strah pred razgradljivostjo in požarom. Rešitev pa enaka. Ilovnati omet, ki velja kot protipožarna zaščita in obenem regulator vlage. A samo v primeru medsebojno usklajene vgradnje.
Z vidika energetske učinkovitosti stavb je zanimiv tudi podatek, da toplotne izolacije iz finih vlaken kot sta lan in konoplja ne zaostajajo bistveno od konvencionalni izolacij. Njihova toplotna pevodnost primerljiva toplotni prevodnosti kamene ali steklene volne. Manj izolativna morda le lesna vlakna, kokos in pa seveda slama. Z ustrezno količino pa se tudi iz slednje lahko gradijo stavbe z celo pasivno energetsko učinkovitostjo.

Bio-inteligenca ilovice in apna
Apno in ilovica se najpogosteje uporabljata v obliki ometa notranjih kot tudi zunanjih površin objektov. Medtem ko ilovica s svojo klimatsko občutljivostjo primernejša za notranje prostore, se apno odlične obnese kot vremenskim vplivom odporen paroporpusten naravni zunanji omet.
Oba materiala poleg požarne varnosti in ohranjanja pravilne vlage lesa in naravnih vlaken v objekt prineseta možnost zanimivega oblikovanja prostorov (naravni barvni odtenki, okrogle oblike) ter akumuliranja toplote, ki posebno pomembna v primeru montažne gradnje.
Poleg ometa je ilovico mogoče v objekt vključiti tudi v obliki ilovnatega tlaka ali ilovnatih suhomontažnih plošč.
Ilovica je lahko tudi zvočno ali toplotno izolativen del konstrukcije v primeru montažne gradnje. Znani so tudi masivni načini gradnje iz ilovice.

Večnost kamna in trpežnost opečnih izdelkov
Primernost naravnega kamna za namen zunanjega oblaganja površin (tla, stene) je neizpodbitna. Njegov »hladen« in »grob« učinek v kombinaciji s »toplino« in »milino« lesa oziroma ilovice ponazarja igro obeh polov delovanja narave.
Kot naravni nadomestek betona ga lahko uporabljamo tudi za zidanje posameznih delov konstrukcije (temelji, stebri).
Ilovico lahko z žganjem spremenimo tudi v konstrukcijsko trdno gradivo v obliki opeke. Na ta način ji v zameno za povišano nosilnost sicer odvzamemo nekaj njene izjemne naravne sposobnosti akumuliranja toplote in reguliranja vlage.
Ker talna obloga iz naravne ilovice zahteva nekaj več pozornosti in ljubezni, jo na primeren način lahko nadomestite z žganim opečnim tlakovcem, ki po možnosti v zanimivih oblikah in barvah prihaja izpod rok slovenskih mojstrov.

Barve in zaščita lesa – plod naravne kemije
Prvi šok, ki ga doživi leseno stavbno pohištvo ali lesena fasada ob stiku z različnimi vremenskimi vplivi, lahko omilite z uporabo naravnega impregniranja na osnovi lanenega olja.
Mizarsko obdelane površine, ki se uporabljajo za potrebe vsakodnevnega bivanja (vrata, kuhinjske površine in tla), se lahko zaščitijo z naravnim oljem ali voskom, ki omogočata njihovo enostavno vzdrževanje. Še vedno pa se lahko vzdrževanja lesa lotite na star način – z luženjem.
Poleg zanimivih naravnih odtenkov ilovice, lesa in kamna lahko svoj dom zaokrožite s pomočjo naravnih pigmentov, s katerimi lahko pigmentirate tako notranje omete in zidne barve kot tudi vse lesene površine. Naravni pigmenti s svojo nevsiljivo energijo barv dopolnijo vsebino in namen posameznega prostora.

Prava izbira in medsebojno usklajevanje
Pri načrtovanju gradnje ali prenove doma je bistvenega pomena cenovno in gradbeno fizikalno učinkovito dopolnjevanje posameznih naravnih gradiv. Pri izbiri enega ali drugega je smiselno upoštevati tudi psihologijo posameznega materiala oziroma učinka barvnih odtenkov. Z nekaj občutka in primernim strokovnim nasvetom si lahko ustvarite duši in telesu prijazen dom, kjer se boste odpočili od vsakodnevnih obremenitev.

Gradnja naravne ekološke hiše v praksi

Načrtovanje
V primeru odločitve za ekološko oziroma naravno hišo je potrebno kar največ časa nameniti pametnemu načrtovanju. Priporočljiva je izbira izkušenega projektanta. Izdelava načrtov naj ne poteka le za namene pridobivanja papirjev za gradnjo, temveč naj se oblikuje v vodnik dela na gradbišču. Obenem pa je načrtovanje odlična priložnost za usklajevanje vaših želja z realnimi tehničnimi ter finančnimi zmožnostmi.
Idejni projekt mora določiti vsebinsko in oblikovno zasnovo zgradbe. V primeru naravne oziroma ekološke gradnje pa ne sme prezreti gradbeno-fizikalnih značilnosti posameznega sistema, saj le-ta močno vpliva na koncept bivanja.
Projekt za pridobivanje gradbenega dovoljenja (PGD) naj bo korektna predstavitev vaših načrtov pristojnim oblastem. Upoštevanje zapisov v pridobljenih soglasjih in strokovno dokazovanje tehničnih sposobnosti naravnih gradiv vodijo do uspešne pridobitve gradbenega dovoljenja.
Na podlagi popisa del oziroma projekta za razpis se lahko prične izbira primernega izvajalca. Ko so znani dobavitelji opreme oziroma izvajalci določenega segmenta objekta, je smiselno s projektantom uskladiti njihove tehnične rešitve in jih definirati v obliki projekta za izvedbo (PZI). Gre za dokument, ki je prav gotovo nepogrešljiv na samem gradbišču.

Finance
Pogosto se ljudje ne odločajo za naravno gradnjo zaradi bojazni pred visoko ceno. Trgovsko gledano so določeni naravni materiali res dražji, vendar lahko s smiselnim načrtovanjem njihove uporabe in sicer že od idejnega projekta dalje strošek naravne gradnje spravimo v dokaj običajen okvir. Z znanjem. Medtem ko smo v primeru samograditeljstva bolj ali manj prepuščenim trgovskim argumentom.
Sicer pa sam strošek gradnje v veliko večji meri določajo skromne ali neskromne odločitve o sami velikosti hiše kot tudi odločitve glede kasnejšega izbora finalizacije površin. Cena naravnih konstrukcij v smiselni sestavi je praviloma primerljiva s klasičnim načinom gradnje, cena naravnih materialov za finalizacijo pa tudi. Če je seveda njihova uporaba pravilna in smiselna. V obeh primerih ni odveč nasvet strokovnjaka.
Nekaj argumentov za odločanje pri nakupu ene ali druge hišne tehnike na osnovi ekonomičnih kazalcev pa ob koncu članka v poglavju o vzdrževanju. Ravno na tem področju velja svoje odločitve trezno premisliti, saj lahko strošek hišne tehnike predstavlja do en tretjine celotnega stroška objekta.

Izvedba
Za nemoteno izvedbo so najpomembnejši strokovno dovršeni projekti za izvedbo. Na tej osnovi oziroma v sodelovanju s strokovnjakom naj poteka izbira izvajalcev posameznih del, ki morajo imeti določene izkušnje oziroma morajo biti strokovno usposobljeni. Na ta način si lahko namreč prihranite precej kasnejših morebitnih zapletov.
Določen nadzor med gradnjo naj torej izvaja že sam projektant, ki ugotavlja, ali izvedba sledi načrtom v projektu. Sicer pa mora vsak naročnik na gradbišču imeti tudi svojega nadzornega, ki zagovarja interese naročnika v odnosu do izvajalca. Nadzorni mora razpolagati z bogatimi izkušnjami v gradbenem poklicu, saj lahko le tako suvereno zastopa vaše interese.
Ker je pri nas samograditeljstvo še vedno zelo pogosta tradicionalna praksa, bi želela ob tej prilki opozoriti, da naravna gradiva ne omogočajo samograditeljskih improvizacij na gradbišču in da lahko drobne napake v izvedbi povzročijo resne poškodbe v materialu in konstrukciji. Njihova sanacija pa pogosto presega strošek s samograditeljstvom privarčevanega denarja. V določenih primerih pa sploh ni več mogoča (npr. gradnja s slamo ali ilovico).

Vzdrževanje
Pravilno vgrajeni naravni materiali praviloma ne potrebujejo posebnega vzdrževanja. Iz tega vidika gre za pravi trajnosti pristop h gradnji. Les se je sposoben samozaščititi, če so za to seveda podani osnovni pogoji (suha vgradnja, možnost sušenja vlage od padavin). Vzdrževanje lesa, ki ga pri nas tradicionalno poznamo, ni toliko povezano s samo potrebo lesa po zaščiti, temveč bolj z zahtevo umetnih premazov, ki jih tradicionalno uporabljamo za zaščito tega naravnega materiala, po njihovi obnovi. Pravilna izdelava in uporaba ilovnatih gradbenih materialov in sicer predvsem ometov, saj v tem stanju ilovica najmanj obstojna, tudi ne pogojuje nobenega nadaljnjega vzdrževanja. Vse spremembe, ki se dogajajo na objektih, so bolj posledica sprememb po osvežitvi ambienta z novo barvo in podobno. Če pa tako med samo gradnjo kot tudi kasneje med bivanjem pride do kakšnih poškodb, je le-te izjemno enostavno sanirati. Kot že rečeno tudi naravni premazi za les oziroma barve ne zahtevajo posebnega vzdrževanja. Pri vremenskim vplivom izpostavljenemu lesu je zaščito najbolje prepustiti naravnim procesom, pri zaščiti notranjih površin z naravnimi premazi pa je potrebno več pozornosti nameniti uporabi pravilnih sredstev za nego. Vkolikor tudi samo gospodinjstvo prebivalcev v tovrstnih hišah poteka po naravnih zakonitostih, potem to ne predstavlja kakšnega posebnega problema, saj so naravna sredstva za nego pravilna izbira. Naravne zidne barve zaradi svoje naravnosti tudi niso bolj občutljive kot običajni premazi. Pogostost obnavljanja določajo prebivalci sami in sicer glede na svoj stil bivanja oziroma že prej omenjene potrebe po spremembah.
Stroški vzdrževanja pa so pomembna podlaga za odločitev nakupa enega ali drugega sistema na področju hišne tehnike. Investicija v sistem izrabe deževnice je prav gotovo tako ekološko kot tudi finančno smiselna odločitev. Investicija v bolj izolativno stavbno pohištvo oziroma konstrukcijo morda predstavlja višji strošek v samem času gradnje, ki pa se tekom bivanja gotovo obrestuje. Investicija v včasih nekoliko dražje sisteme ogrevanja oziroma izrabe obnovljivih virov energije za potrebe ogrevanja pa znak zavedanja, da bo potrebno na tem področju narediti miselni preskok, še preden bodo to od nas zahtevale realne danosti. Medtem ko je preoblikovanje sončne energije v električno trenutno celo donosno početje, saj je cena v omrežje poslane na ta način pridobljene električne energije višja od cene od dobavitelja prejete električne energije.