ZANIMIVI PRISPEVKI

5 dokazov, da je ekološka hrana veliko boljša

Avtor: Sanja Lončar, Skupaj za zdravje človeka in narave

Pogosto slišimo, da so razlike glede prehrambnih lastnosti med konvencionalno, ekološko in biodinamično pridelanimi rastlinami zanemarljive. Veliki proizvajalci nas poskušajo prepričati, da smo preveč subjektivni in “zaljubljeni” v svoje sadje in zelenjavo, in da tisto, kar nam prehrambna industrija ponuja, sploh ni slabše od tistega, kar raste v ekološki pridelavi.
Industrija je postavila tudi kriterije, s katerimi dokazuje svoje trditve. Večinoma gre za meritve prisotnosti beljakovin, ogljikovih hidratov in mineralov v rastlini. Kategorije kakovosti pa se nanašajo le na velikost in videz – za naše zdravje najmanj pomembni karakteristiki!

Ali je to res edino, kar imamo na razpolago, ko ugotavljamo, kako kakovostno je neko živilo? Seveda ne.

Danes obstaja na svetu na desetine mednarodno uveljavljenih inštututov, ki se ukvarjajo z znanstvenim spremljanjem dejanskih razlik v kakovosti hrane izdelane po ekološki in biodinamični metodi. Za te metode ne slišite pogosto, ker se po nobenem od naštetih kriterijev konvencionalno pridelana živila niti ne približajo ekološkim in biodinamičnim.

Katere metode uporabljajo pri tem:

Meritev električnega upora

Slabo od dobre zelenjave lahko ločimo po električnem uporu. Čim večji je upor, tem bolj zdrav je organizem. Zelo vodeni organizmi (intenzivno gnojeni in zalivani), ali obsevani in degenerirani organizmi (gotovo je obsevano vse južno sadje, da bi se upočasnil proces gnitja) niso več v zmožni nuditi odpor. Živila z največjim uporom so najbolj vitalna in kot taka najbolj koristna za človeka. Živila, pridelana po ekološki ali biološko-dinamični metodi, dosežejo veliko višje vrednosti pri meritvah upora. Umetno gnojena živila pa kažejo popolnoma drugačno sliko. Najslabše je s hrano, pridelano v rastlinjakih ter z rastlinami, gojenimi v posebnih pogojih, brez zemlje (tim. hidroponika).

Meritev Ph vrednosti zemlje in živil

Zemlja, ki je umetno gnojena, je bolj kisla. Zemlja, ki je v biološkem ravnovesju, ima idealen Ph, ki znaša okrog 7. Kisla zemlja daje pridelke, ki jim primanjkuje minarelov in bodo tudi pri čoveku povečevali zakisanost organizma.

Postopek kristalizacije

Ta postopek direktno kaže na urejenost oz. kaos v kristalni strukturi raziskane tekočine.
Tako kot ima kapljica vode iz izvira popolnoma drugačno kristalno strukturo, kot zamrznjena kapljica iz mestnega vodovoda, tako se razlikujejo kristalizirane kapljice npr. soka od jabolk, ki so bili proizvedeni na konvencionalen, ekološki in biodinamičen način.
Lepi in urejeni kristali so karakteristika zdravih živil. Konvencionalna živila se s takšnimi kristali ne morejo pohvaliti.

Postopek kromatografije

Gre za goetheanistični pristop, pri katerim se formira notranja slika tega, kar je bilo prej v hrani oziroma v živilu. S tem postopkom lahko ugotovijo, ali je pri gojenju rastline uporabljeno kakšno kemično sredstvo, tudi če je obdobje karence davno minilo.

Meritev redukcijske sile snovi (Rh)

Redukcijska sila pomeni snovi, ki so sposobne oksidiranja. In v tej meri kot lahko snovi v nas oksidirajo, so živila zdrava hrana. To se lahko meri v milivoltih. V materinem mleku izmerimo približno 23 milivoltov. V svežem kravljem mleku bomo izmerili štirideset ali petdeset milivoltov (odvisno od tega, kako je krava hranjena). Pri steriliziranem ali visoko segretem mleku (UHT) pa je življenje ugasnilo. Kokta, pivo ali ledeni čaj, kažejo pri takih meritvah nekaj sto milivoltov.

Okus

Ne pozabimo še en parameter, ki ni nepomemben - to je test okusa. Danes se v svetu le pri vinih upošteva okus kot eden od najpomembnejših kriterijev za določanje kakovosti. In prav v okusu se kažejo bistvene razlike pri konvencionalno pridelanih živilih in tistih, ki so pridelana po ekološki in biološkodinamični metodi.
Najbolj izrazite razlike se kažejo po določenem času, npr. jabolka enake sorte, proizvedene na različne načine (konvencionalno, ekološko in biodinamično) so testirali mesec dni po obiranju. Uganite, katere so imele najboljši okus!

Obstaja še nekaj, kar zaenkrat ne merimo z milivolti, dini ali grami.
To je vitamin L (ljubezen)! Če je v živilih, ki jih gojite, potem je to vrednota, ki je na trgu danes najbolj primanjkuje.